bizi bizi

Zadnje čase sem kar bizi.

No. Pa saj to ni nič novega.

Delam kataloge, revije in evente,
gledam na domačo stensko uro, jo razstavim ker mi ni ušeč in si naredim drugo.

Delam prototipe malih škatlic za recikliranje malih odpadkov in jih režem z ostrim skalpelom.
Popravljam stare isographe, sortiram svoje art pripomočke in si delam workspace na balkonu.
Sem sicer ukradla mizo z kuhinje za nekaj časa, ampak ker tudi tam rabimo mizo je sedaj stojalo za cunje in lesena deska zasilen, visok in majav workspace ok. Potem pa se spet preselim v kuhinjo, kjer je miza bolj štabile.

Tako minevajo dnevi, tedni, projekti se kopičijo, takisto natečaji. Finiširam ene stvari, se zapičim v podrobnosti, ki mi poberejo čas za naslednja dva projekta, lovim repove, gojim podočnjake, gostim migrene in redno zamujam.

Ampak v vsemu temu je nek užitek. Da sem bizi in nekaj delam in se trudim na polno.
Vseeno mi pa nebi škodilo malo več časa. Kake tri dodatne dneve v enem samem.

Aja še to. Že nekaj časa me navdušuje vanilija, po novem tudi mreža, oh in ja. Podjetništvo. Svašta.